Hranjenje

Hrana v simboličnem pomenu pomeni čutenja. Pri hranjenju imamo tudi motnje hranjenja. Nekatere osebe so »bašejo« s hrano, da bi otopile občutke bolečine, strahu ali čustvene lakote.

Hrana v simboličnem pomenu pomeni čutenja. Pri hranjenju imamo tudi motnje hranjenja. Nekatere osebe so »bašejo« s hrano, da bi otopile občutke bolečine, strahu ali čustvene lakote. Z drugimi besedami, bežimo v svet tolažbe, ki je hipen. Po PRENAJEDANJU pa se počutimo grde, gnusne, jezni smo nase in imamo občutke krivde, lahko se celo sovražimo. Preko hrane tako zadovoljujemo čustvene potrebe in ne same lakote. Ker pa je hrana hitra in trenutna zadovoljitev, preko nje dobimo željo po sprejemanju, objemu, ljubljenosti, spoštovanju, ki pa je ni mogoče dobiti in se vrtimo v začaranem krogu. Po drugi strani pa imamo občutek, da nas odvečni kilogrami »varujejo«. Podobno kot prenajedanje ali prisilno hranjenje tudi ANOREKSIJA pomeni, da se skušamo zavarovati ali dobiti nadzor nad svojim življenjem. S tem skušamo dobiti moč, ki nam je bila odvzeta, pomeni nadzor kaj prihaja k nam, v naš sistem, v naše telo. Zavračanje hrane tako simbolično pomeni zavračanje življenja in vseh stisk ter čutenj, ki jih ne zmoremo čustveno predelati. Hrano lahko zavračamo iz različnih vzrokov. Naj naštejemo vsaj nekaj: če je mati kot ženska doživljala veliko nasilja, nezavedno ne želimo odrasti; družine anoreksičnih se lahko kažejo kot toge, vse je le prav ali narobe, vmesno ne obstaja; šteje le mnenje enega (običajno očeta, lahko pa tudi mame), doživljanje drugih ni pomembno. Simbolično lahko pomeni, da če ni prostora za čutenja in potrebe drugih, tudi ni prostora za hrano in sočutje. Vzajemno poleg kontrole vnosa hrane, oseba budno pazi na red in čistočo, obsedena je s telesom, ki ga nikakor ne more sprejeti. Popačeno samopodobo spremlja še perfekcionizem. Z bruhanjem, izločanjem »neprebavljivega« oseba regulira in »izbruha« sram, gnus, strah in podobne stiske oseba na ta način regulira. Ta način prehranjevanja, bruhanja je BULIMIJA. Osebe z bulimijo prihajajo večinoma iz kaotičnih družin, kjer ni razmejitev med zakonskim in otroškim sistemom. Četudi se stiska ne dogaja več, je ostanek pretekle stiske še vedno prisotna v telesu, ki prihaja vedno znova na dan in jih osebe doživljajo kot del sedanjosti. Čas za preseganje je ko si pripravljan, pripravljena.

Česa ste resnično »lačni«?

Deli članek:

Ostali zapisi

Konflikt in razumevanje relacijskega stresa v partnerskem odnosu

Bistvo partnerskega odnosa je iskati načine povezanosti v odnosu, v katerem lahko oba ohranjata svojo avtonomijo. Intimen odnos zato prinaša nove preizkušnje za odraslo osebo in s tem tudi novo priložnost za preoblikovanje doživljanja, vedenja in čustvovanja. Sva pripravljena graditi, razvijati odnos in se slišati, čutiti?

Čustva in naši odzivi na delovnem mestu?

Zaposleni delujemo v okolju polnem protislovij, negotovosti in nesproščenosti, kjer nam ni dovoljeno izražati svoje prave identitete, zaradi mita racionalnosti, ki pripisuje organizacijam bolj racionalnost pred emocionalnostjo.

Star in osamljen?

Vidimo starejše? Vemo, kaj potrebujejo in s čim se soočajo? Smo danes v pristnih odnosih?

Kontaktiraj me